KAKO ZDRAVJE NAŠEGA TELESA VPLIVA NA ZOBOZDRAVSTVENE POSEGE 2.

V prejšnjem prispevku o povezavi sistemskih bolezni in ustne votline so bila našteta stanja, ki so absolutni rdeči alarm za zobozdravstvene posege, ter težave, ki lahko nastanejo pri jemanju dveh skupin zdravil za zdravljenje osteoporoze in nekaterih malignih obolenj- bifosfonatov ter denozumaba. V današnjem prispevku pa bo nekaj napotkov za sladkorne bolnike.

Sladkorno bolezen (naprej SB) je skupek metabolnih bolezni, ki jih karakterizira hiperglikemija (=povišana raven sladkorja glukoze v krvi), ter jo glede na vzrok delimo na tip 1 ter tip 2. SB1 je avtoimuna bolezen in je zanjo značilna popolna odsotnost insulina (hormona trebušne slinavke, ki glukozo “spravlja” iz krvi). Za SB2 pa je, po drugi strani, značilno relativno pomanjkanje insulina. Medtem ko se SB1 pojavlja pri mlajših, je SB2 med drugim tudi posledica nepravilnega načina življenja ter lahko nanjo včasih sami znatno vplivamo s spremembo prehrane, več rekreacije ter zmanjševanjem nivoja stresa v življenju (kar se sliši strašno enostavno :).

Teža te bolezni v svetu je bila dolgo zanemarljiva; v članku iz leta 2006 so napovedali povečanje obolevnosti iz 150 milijonov obolelih na 220 do leta 2010 in 300 milijonov do leta 2025. V Sloveniji število sladkornih bolnikov strmo narašča. Leta 2014 je bilo približno 104.000 bolnikov, ki so jemali zdravila za zniževanje krvnega sladkorja; vsako leto se to poveča za približno 2500 bolnikov). Zato se je pomembno zavedati, da je to pogosta bolezen, ki lahko prizadane vsakega. Pomembno lahko vplivamo na njen pojav s primernim načinom življenja, ter pri rizičnih pacientih in starejših, tudi redne kontrole.

V vsakem primeru ima povišana koncentracija glukoze v krvi marsikatero negativno posledico. Danes je znanih šest kroničnih komplikacij, ki lahko pomembno vplivajo na kvaliteto življenja bolnika. Te komplikacije so:

  • diabetična retinopatija (okvara žilic na očesnem ozadju)
  • diabetična nevropatija (okvara živcev)
  • diabetična nefropatija (zaplet na malih žilah v ledvicah)
  • ateroskleroza
  • povečana možnost okužbe ter slabše celjenje
  • parodontalna bolezen

Obseg problema daleč presega ta članek, tako da se bomo skoncentrirali na dogajanje v ustih. Hiperglikemija ima negativen vpliv na kostni metabolizem, kar rezultira v manjši kostni gostoti, povečanem tveganju za zlome kosti, slabše mehanske lastnosti kosti, slabše celjenje ran in oslabljen imunski odgovor. Nekontrolirana SB lahko zelo negativno vpliva na izide naših posegov- če bolnik skrbi za svoj presnovni status ter ima primerno ustno higieno in redne kontrole pri zobozdravniku, lahko pričakujemo manj zapletov pri naših posegih.

Kot že omenjeno, pa je šesti zaplet SB parodontalna bolezen. Dokazana je dvosmerna povezava med vnetjem obzobnega aparata ter sladkornim statusom, kar po domače pomeni, da lahko pričakujemo manjši obseg parodontalnega uničenja, če so dolgoročni izvidi SB dobri in obratno.

Za zaključek si je pomembno zapomniti, da je sladkorna bolezen kronična bolezen z težkim potekom in je v našem največjem interesu, da jo čim bolj obvladamo. To bo pomenilo, da bomo živeli bolje in dlje z manjšim številom bolj prijetnih obiskov pri zobozdravniku (in najbrž tudi še kakšnemu drugemu zdravniku). Naši posegi bodo pri urejenih bolnikih varni in predvidljivi, imeli bomo več svobode, kaj vse lahko pacientu nudimo.

Tako da se je za “lepe cukrčke” vredno potruditi!